Delo preko s.p.-ja - kdaj ja in kdaj ne?

Avtor

Jana Jan

»Delodajalec me bo zaposlil, vendar samo, če odprem s.p.«. Morda ste bili tudi sami že v podobni situaciji. Ali pa ste na strani delodajalca, ki bi zaradi racionalizacije svojega poslovanja želeli na tak način pridobiti nove sodelavce.

Dejstvo je, da se je obseg »zaposlitev« preko s.p.-ja, deloma tudi zaradi povečane davčne obremenitve podjemnega in avtorskega dela, v zadnjem času bistveno povečal. Inšpektorji za delo ter FURS izvajajo na tem področju, kot lahko zasledimo tudi v medijih (nazadnje velik nadzor medijskih hiš v Sloveniji), poostren nadzor. Zato je dobro, da poznamo pravila, kdaj je »delo preko s.p.« za enega samega naročnika (delodajalca) zakonito in se tako izognemo globam.

Zakaj se delodajalci odločajo za »zaposlovanje« preko s.p.-ja?

Samostojni podjetnik (s.p.) je fizična oseba, ki z vpisom v poslovni register lahko samostojno opravlja dejavnost za svoje naročnike. Za opravljeno delo pa naročniku izda račun. Obremenitev je pri takem razmerju bistveno manjša, ko pri ostalih oblikah dela, kar je tudi eden izmed razlogov zakaj se delodajalci odločajo za tako obliko sodelovanja.

Poglejmo si to na konkretni primerjavi:

 

S.p.

Redna zaposlitev

Podjemna pogodba

Bruto dohodek

1.000,00

1.000,00

1.000,00

Dajatve 1

165,30

462,60

732,75

Neto znesek prejemnika

834,70

698,40

611,05

Celotni strošek naročnika

1.000,00

1.320,00 2

1.343,80

 

Kaj je potrebno paziti, ko »zaposlite« delavca preko s.p.-ja?

Ko delodajalec »zaposli« delavca preko  s.p.-ja, običajno ta opravlja delo samo zanj, torej samo za enega naročnika. Pri tem je zato potrebno biti pozoren na to, da delo, ki ga s.p. opravlja zanj,  nima elementov delovnega razmerja, in sicer:

  • delo opravlja v delovnih prostorih delodajalca, v delovnem času, ki velja za ostale zaposlene in 8 ur dnevno;
  • uporablja delovno opremo in ostala delovna sredstva delodajalca (npr. delovne pripomočke, potrošni material, računalnik, službeni avto … ), ob tem pa za uporabo teh sredstev ne plačuje najemnine;
  • delo opravlja po navodilih in pod nadzorom odgovorne osebe delodajalca.

Če gre za razmerje, ki ima te elemente delovnega razmerja, mora biti sklenjena pogodba o zaposlitvi. Govorimo tudi, da je s.p. v odvisnem razmerju do svojega naročnika (delodajalca). Na odvisno razmerje lahko kažejo tudi naslednji kazalci:

  • s.p. praviloma ne sme opravljati iste dejavnosti, kot njegov delodajalec, za svoj račun, ampak le za račun svojega delodajalca (konkurenčna prepoved);
  • odsotnost z dela mora usklajevati z delodajalcem;
  • delodajalec izplačuje s.p.-ju dohodek enkrat mesečno, kateri običajno predstavlja edini vir dohodka s.p.-ja.

Kdaj opravljanje »dela preko s.p.« ni problematično?

Obstaja pa možnost, ko s.p. lahko opravlja delo za enega samega naročnika in ni bojazni, da se bo to delo prekvalificiralo v delovno razmerje in to je, ko si s.p. uredi status ekonomske odvisne osebe.

Kateri so pogoji za pridobitev statusa ekonomske odvisne osebe:

  • s.p. ne zaposluje delavcev in
  • najmanj 80% svojih letnih dohodkov pridobi od istega naročnika.

Status uredi tako, da o tem obvesti naročnika ob zaključku koledarskega leta in predloži ustrezna dokazila, iz katerih je mogoče presoditi, da gre za ekonomsko odvisnost.

Če je torej s.p. ekonomsko odvisna oseba brez elementov delovnega razmerja, potem se tako delo v obliki statusa s.p.-ja lahko opravlja. V kolikor pa obstajajo elementi delovnega razmerja, pa čeprav gre za ekonomsko odvisno osebo, pa se statusa s.p.-ja tu ne sme posluževati.

Kaj lahko doleti delodajalca, če ne upošteva zgoraj navedenih dejstev?

V primeru nadzora Inšpektorata za delo, le-ta zahteva prekinitev opravljanja dela, dokler se ne sklene delovno razmerje. V primeru, da se delovno razmerje ne sklene, delo pa se še vedno opravlja, se to šteje kot nezakonito opravljanje dela oz. delo na črno, za katerega  lahko delodajalcu izreče globo.

FURS pa prične nadzor najprej z ugotavljanjem odvisnega razmerja. V kolikor ugotovi, da gre za odvisno razmerje, prihodke s.p.-ja davčno obravnava kot dohodke iz delovnega razmerja ali kot dohodke iz drugega pogodbenega razmerja. Na podlagi tega pa seveda obračuna dodatne davčne obveznosti, kot so dohodnina in prispevki za socialno varnost in seveda pripadajoče zamudne obresti, ki jih mora plačati delodajalec. Več boste lahko našli tudi v naslednjem pojasnilu FURS-a.

Razmišljate tudi vi o novih sodelavcih, pa ne veste na kakšen način bi jih zaposliti tako, da bi bila njihova zaposlitev zakonita in seveda za vas čim bolj racionalna? Imate več možnosti, katere pa so vam razložene v naslednjem video priročniku.

  1. Upoštevane so vse dajatve tako v breme naročnika, kot v breme izvajalca. Skratka vse, kar moramo kot naročniki ob določenem izplačilu odvesti.

  2. Vključeni so tudi stroški za prevoz in prehrano, ki jih ima delodajalec z zaposleno osebo.