Ustanovitev podjetja - 3 vprašanja za začetnike

Matic in Jan končujeta študij računalništva. V času študija sta preko študentskega servisa sodelovala z več podjetji in pridobila številne izkušnje na področju računalniških aplikacij. Razvila sta tudi svojo aplikacijo, ki bi jo želela tržiti preko spleta, tako doma kot v tujini.

Njuni študentski dnevi se počasi iztekajo in rada bi se podala na samostojno podjetniško pot. Pri brskanju za informacijami na spletu se jima odpira vrsta vprašanj, na katera morata odgovoriti pred samo registracijo podjetja.

1. Vprašanje: ustanoviti d.o.o. ali odpreti s.p.?

Pri odločitvi, ali ustanoviti s.p. ali d.o.o. je dobro, da preučita naslednje bistvene razlike med eno in drugo obliko. Odgovora za to, katera oblika je ustreznejša, ni.

Matic in Jan imata sredstva za osnovni kapital v višini 7.500 €, zato sta se odločila, da bosta raje ustanovila d.o.o., saj ne želita sprejeti tveganja glede osebne odgovornosti. Poleg tega se tudi nista odločila za s.p., ker želita biti enakovredno lastniško udeležena v podjetju, to pa je mogoče samo, če izbereta d.o.o.

2. Vprašanje: ali postati zavezanec za DDV?

Zavezanec za DDV pomeni, da je potrebno na izdanih računih obračunati DDV. S tem so povezane tudi dodatne administrativne obveznosti poročanja FURS-u.

Matic in Jan se lahko odločita, da bo njuno podjetje postalo zavezanec za DDV prostovoljno kadarkoli, vendar to pomeni, da bodo morali ostati v sistemu najmanj 5 let. Kdaj se njunemu podjetju splača postati prostovoljni zavezanec za DDV:

• če podjetje pretežno posluje z drugimi davčnimi zavezanci;
• redkejši pa so primeri, ko se splača tudi, če podjetje nabavlja blago pretežno po višji davčni stopnji, prodaja pa ga pretežno po nižji;

Več o tem si lahko preberete v prispevku Kdaj se splača postati prostovoljno zavezanec za DDV?

V določenih primerih pa je potrebno obvezno postati zavezanec za DDV in sicer:

• ko podjetje pričakuje, da bo v naslednjem 12 mesečnem obdobju preseglo 50.000 € obdavčljivega prometa (ni vezano na koledarsko leto).
• ko podjetje dobavlja storitve/blago v EU ali prejema storitve/blago iz EU (v tem primeru lahko postane t.i. »atipičen« davčni zavezanec, kar pomeni, da je zavezanec za DDV samo na območju držav EU, V Sloveniji pa še vedno posluje kot nezavezanec za DDV. Več o tem boste našli v prispevku Mali davčni zavezanec opravlja storitve v tujini – kako izdati račun)
• ko podjetje pridobiva blago iz EU v vrednosti več kot 10.000 € (tudi v tem primeru lahko postane »atipičen« davčni zavezanec)

Iz sistema lahko podjetje izstopi kadarkoli, ko ne izpolnjuje več zgoraj navedenih pogojev.

Matic in Jan ne pričakujeta, da bosta v prvih 12-ih mesecih poslovanja presegla 50.000 € prometa. Bosta pa vsekakor veliko poslovala s tujino, tako v obliki prejemanja storitev iz EU, kot opravljanja storitev v EU. Zato sta se odločila, da bo njuno podjetje postalo zavezanec za DDV prostovoljno.

3. Vprašanje: ali postati normiranec?

Kaj sploh pomeni biti normiranec? Vsako podjetje, ne glede na to, ali je s.p. ali d.o.o., mora na koncu leta plačati davek od dobička. Kako bo ta davek obračunalo pa je odvisno od tega, za kakšno obliko obdavčitve dobička se podjetje odloči oz. na kakšen način bo ugotavljajo dobiček (davčno osnovo). Dobiček lahko ugotavlja na dva načina in sicer:

dejanskih prihodki – dejanski odhodki   =  »SISTEM DEJANSKIH ODHODKOV«

To pomeni, da od vseh prihodkov, ki jih podjetje med letom ustvari odšteje vse stroške, ki jih je med letom imelo in od te razlike plača davek po ustrezni stopnji. Pri s.p-jih znaša stopnja od 16% do 50%, odvisno od tega, kako visoka je ta razlika. Lestvico si lahko ogledate na tej povezavi. Pri d.o.o.-jih pa se plača po stopnji 17%.

dejanski prihodki – normiranih odhodki (80% dejanskih prihodkov) = »SISTEM NORMIRANCEV«

To pomeni, da od vseh prihodkov, ki jih podjetje ustvari med letom, odšteje 80% teh prihodkov ne glede na to, koliko stroškov je med letom ustvarilo in od razlike plača 20% davek.

V nadaljevanju si lahko ogledate video, ki razlaga, kateri dejavniki vplivajo na odločitev ali postati normiranec ali ne.

Na podlagi proučitve dejavnikov, ki vplivajo na odločitev ali postati normiranec ali ne, sta se Matic in Jan odločila za sistem obdavčitve po dejanskih odhodkov, saj pričakujeta v prvem letu višje stroške, kot pa bosta imela prihodke, glede na to, da šele začenjata z dejavnostjo. Evidence za računovodske in davčne namene pa morata tako ali tako voditi, ker sta se odločila za d.o.o.

Če ste tudi vi pred odločitvijo o samostojni podjetniški poti, potem vam svetujem, da si tudi vi odgovorite na ta tri temeljna vprašanja, saj bo to vplivalo na vašo nadaljnjo optimizacijo podjetja. V veliko pomoč pri odločitvi vam bo tudi video priročnik Kaj moram vedeti preden ustanovim s.p. ali d.o.o.