S.p. normiranec - kdaj se splača?
Podjetnik se mora že ob ustanovitvi podjetja odločiti ali bo normiranec 1 ali »navaden s.p.« 2 in takrat se sprašuje, kaj bi bilo z vidika obdavčitve zanj ugodneje. Obstoječi podjetniki pa se o tem običajno sprašujejo ob zaključku davčnega leta, torej takrat, ko morajo oddati Obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Takrat namreč lahko FURS-u sporočijo spremembo načina ugotavljanja davčne osnove oziroma ali bodo normiranci ali ne.
Tudi Ema in Alja se podobno sprašujeta v našem videu. Ema trdi, da je bolje biti normiranec, Alja pa ravno obratno. Katera ima prav?
Primerjava obdavčitve med normirancem in »navadnim s.p.«-jem
Vsi dejavniki, ki so bili navedeni v videu, vplivajo na končno višino obdavčitve podjetnika. Zato si sedaj poglejmo še primerjavo med obdavčitvijo normiranca in »navadnega s.p.« tako za Emo, kot za Aljo.
Ema - prevajalka:
Letni prihodki |
20.000 |
Letni odhodki |
3.100 |
(Normirani odhodki) |
(16.000) |
Letni prispevki |
3.962 |
|
|
Osnova za obračun dohodnine - NORMIRANEC |
20.000 – 16.000 = 4.000 |
Davčna stopnja 20% |
4.000 * 20% |
Dohodnina |
800 |
|
|
Osnova za obračun dohodnine – »NAVADEN S.P.« |
20.000 – 3.100 – 3.962 = 12.938 |
Splošna olajšava |
12.938 – 6.519,82 = 6.418,18 |
Davčna stopnja 16% |
6.418,18 * 16% |
Dohodnina |
1.027 |
Iz izračuna je razvidno, da je Ema s tem, ko se je odločila biti normiranec prihranila 227 € dohodnine in še stroški administracije in računovodenja so nižji, ker ji ni potrebno voditi knjig.
Alja – kozmetičarka:
Letni prihodki |
26.000 |
Letni odhodki |
15.000 |
(Normirani odhodki) |
(20.800) |
Letni prispevki |
3.962 |
|
|
Osnova za obračun dohodnine - NORMIRANEC |
26.000 – 20.800 = 5.200 |
Davčna stopnja 20% |
5.200 * 20% |
Dohodnina |
1.040 |
|
|
Osnova za obračun dohodnine – »NAVADEN S.P.« |
26.000 – 15.000 – 3.962 = 7.038 |
Splošna olajšava |
7.038,00 – 6.519,82 = 518,18 |
Olajšava za prvega otroka |
518,18 – 518,18 = 0,00 |
Davčna stopnja 16% |
|
Dohodnina |
0,00 |
Iz izračuna je razvidno, da bi Alja, če bi se odločila, da bo normiranec izgubila 1.040 € zaradi obveznosti plačila dohodnine. Zato je bolje, da se je odločila, da bo "navaden s.p.".
Seveda pa je to le eden izmed primerov in kot vidite so lahko razlike zelo velike. Zato je dobro, da se pri odločitvi ali biti normiranec ali ne upošteva spodaj navedena dejstva, in se za vsak primer posebej naredi izračun, podobno kot smo to storili zgoraj:
- Če so letni prihodki nizki se ne splača biti normiranec, ker olajšave ni mogoče uveljavljati;
- Manjše kot je razmerje med prihodki in odhodki, manj se splača biti normiranec;
- Pri normirancih ni mogoče uveljavljati davčnih olajšav;
- Pri normirancih so administrativni stroški manjši;
Še več o normirancih, pogojih za vstop, izračunih, pogojih za izstop in tako dalje, lahko najdete v spodnjem video priročniku.
-
Normiranec ugotavlja davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov. To pomeni, da na koncu leta od vseh doseženih prihodkov odšteje 80% prihodkov in od te razlike plača davek.
-
»Navaden s.p.« ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih odhodkov. To pomeni, da na koncu leta od vseh doseženih prihodkov odšteje vse odhodke in od te razlike plača davek.