Ali se mi splača ustanoviti popoldanski s.p.?

Pred časom je prišla stranka po nasvet ali se ji splača ustanoviti popoldanski s.p. Stranka je že zaposlena (40 ur tedensko) – to pomeni, da izpolnjuje pogoj, da lahko odpre popoldanski s.p. Opravljala bi storitve prevajanja, lektoriranja in inštruiranja. Mesečno prejema dohodke iz zaposlitve v višini 1.500 € bruto. Načrtuje, da bi na letni ravni ustvarila 5.000 € prihodkov.

Kako sem ji svetovala?

Pri ugotavljanju, ali se splača ustanoviti popoldanski s.p., je potrebno vedno narediti simulacije različnih izračunov glede na predvidene prihodke, stroške ter davke in prispevke, ki bi jih imel nek popoldanski s.p.

1.  Obvezni mesečni pavšalni prispevki

Popoldanski s.p. mora mesečno obvezno plačevati obvezne pavšalne prispevke:

• Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 32,20 €
• Prispevek za zdravstveno zavarovanje 32,72 €
  
  SKUPAJ: 64,92 € 

2.  Dohodnina

Glede na naravo opravljanja storitve – prevajanje in lektoriranje, bi bilo stroškov relativno malo. Zato se splača izbrati sistem obdavčitve na podlagi normiranih odhodkov = Normiranec. To pomeni, da ni potrebno zbirati dokazil o stroških, saj se na letni ravni le-ti priznajo v višini 80 % vseh ustvarjenih prihodkov. Več o tem, kdaj se splača biti normiranec smo pisali v prispevku S.p. normiranec - kdaj se splača.

V primeru moje stranke bi davčna osnova tako znašala:

5.000 € - 80% od 5.000 € = 1.000 €

Od te osnove se plača 20 % davek, torej 20 % od 1.000 € je 200 €. Davka ni potrebno plačati v enkratnem znesku, ampak se lahko kot akontacija plačuje v mesečnih zneskih, če višina davka presega 400 €, oziroma v trimesečnih obrokih, če je znesek davka nižji od 400 €. v našem primeru se bo torej akontacija v višini 50 € plačevala vsake tri mesece.

Obdavčitev je cedularna, kar pomeni, da je davek dokončen in se ne šteje v letno davčno osnovo.

3.  Stroški odprtja popoldanskega s.p., računovodstva, AJPES

Odprtje popoldanskega s.p. je brezplačno in se lahko izvede preko portala eVem oziroma preko točk VEM.

Če stranka izbere sistem obdavčitve po sistemu normiranih odhodkov, to pomeni, da je normiranec, potem ji ni potrebno voditi poslovnih knjig, razen knjige izdanih računov ter registra osnovnih sredstev. Vse to lahko vodi sama, zato ne potrebuje računovodskega servisa in posledično nima s tem povezanih stroškov.

Prav tako normirancem ni potrebno oddajati letnih poročil na AJPES, tako da odpadejo tudi ti stroški.

4.  Ostali stroški

Stranka bo dejavnost opravljala od doma, zato stroškov najemnine ne bo imela. Ostali stroški, ki jih lahko predvidimo so naslednji:

• Telefon, internet, amortizacija osebnega računalnika, elektrika, ogrevanje

Po podatkih, ki mi jih je stranka posredovala bi bili ti stroški v povprečju 110 € na mesec.

5.  Kakšen bi bil čisti dobiček?

Če torej seštejemo vse stroške, ki bi jih stranka imela z odprtjem in delovanjem popoldanskega s.p., stroški na letni ravni znašajo:

• Obvezni prispevki za socialno varnost 64,92 € x 12 mesecev = 779,04 €
• Dohodnina 200 €
• Ostali stroški 110 € x 12 mesecev = 1.320 €

SKUPAJ ODHODKI 2.299,04 €

PRIHODKI, ki bi jih dosegla z opravljanjem dejavnosti na letni ravni so 5.000 €

ČISTI DOBIČEK, ki bi ga imela z opravljanjem te dejavnosti bi bil 5.000 € - 2.299,04 € = 2.700,96 €

Kot vidimo se stranki vsekakor splača odpreti popoldanski s.p., saj ji bo na koncu kljub vsem stroškom, davkom in prispevkom ostalo 54 % prihodkov.

Kako pa je v primeru kakšne druge dejavnosti, na primer trgovine in podobno, ko je bolj primerno, da se davek od dohodka iz dejavnosti ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in ne kot pri normirancih? Kakšne dodatne stroške to potegne za sabo? Odgovore boste hitro in enostavno, vse na enem mestu, brez nepotrebnega brskanja po spletu, našli v tem video priročniku.

Preden se podajate v podjetniške vode, pa čeprav v obliki dopolnilne dejavnosti je dobro, da se o tem dobro poučite. Nepoznavanje obveznosti in stroškov, ki pri tem nastanejo, lahko privede do tega, da na koncu ne boste imeli od tega nič, razen stroškov.